Začetniške težave pri ribanju zelja za kisanje

Še nikoli prej nisem povsem sama ribala zelja in še manj za svojo družino. Vedno sem bila "za" in vedno so to naredili drugi. Ker sem bila do takrat samo odjemalec domačega kislega zelja, nikoli pa pravi proizvajalec.

Že dolgo ne živim več v maminem naročju, skoraj preko noči pa sem dobila tako veliko družino, da se mi je zdela odločitev za ribanje in kisanje nekakšen znak popolne samostojnosti. In da se po svoji izkušnji lahko tudi vključim v kakšno debato okrog tega.

Vrt sem šele letos na jesen primerno povečala, spomladi pa še nisem razmišljala o svojih zeljnih glavah, zato sem jih morala kupiti. Že od marca večino časa preživim v vikendu v Lovrencu na Pohorju, uredila sem vrtnarski raj za solato, o zelju pa takrat res nisem razmišljala...Pa bi lahko...

V zadrugi v Selnici ob Dravi sem kupila 8 velikih glav zelja ali točneje 32 kilogramov. V eni od kmetijskih zadrug sem dokupila še najmanjši sod za kisanje in v naslednji še edini ribežen (ki se je tudi izkazal za najmanjšega). Dokler ju nisem postavila skupaj, se mi je misija ribanja zdela še vedno zelo enostavna...Potem pa ribežen je premajhen...Ali pa sod je prevelik...

Za novinca pogoji zagotovo niso bili idealni...Kljub temu sem v soboto, 8.10.11, uspela zaključiti proces:)))

Zelje najprej daš na prostor za obglavljenje, ga očistiš in narežeš na tako velike kose, da bo šel v okvirček ribežna. 

Ker se ne spoznam dovolj na to, kateri pripomoček je najboljši za teptanje zelja, sem si zamislila svojega...V vrečko sem zavila leseno kladivo za zrezke in lahko z gotovostjo rečem, da se nobenemu od tistih, ki so slučajno vleteli v proces, ni zdelo nič posebnega.

Namesto lesenih smrekovih pokrovov sem uporabila kar navadne plastične vrečke za zamrzovanje, čez sem zaenkrat položila dve deski za rezanje zelenjave, na vrh pa sem zložila v vrečke pospravljene in v kisu oprane dravske kamne. Lesenih desk še nimam, ker sem bila na ribanje premalo pripravljena.

 

Za 8 glav zelja (ali 32 kil) sem uporabila malo manj kot vrečko tradicionalne PIRANSKE morske soli,(750 gramov), nejodirane, neprečiščene. Vmes sem potresla še nekaj kumine in brinovih jagod.

Zakaj prav ta sol? Ko se enkrat podate na pot ribanja in kisanja zelja za lastno uporabo, nikoli več ne pomislite na "prečiščeno, jodirano, obdelano". Ker bi bil vaš trud v tem primeru zaman in bi bilo čisto vseeno, če zelje kupite v prvi trgovini. Piransko sol zagovarjam, ker je naravnost okusna in se že veselim zeljnice, ki bo nastala ob procesu kisanja.