Krompir v košarah sredi Pohorja

 

Letos sem se odločila, da bom nekaj vrtnin poskusila vzgojiti v košarah in stolpih. Od žičnate ograje, ki smo jo postavili zaradi naše ljubljenke, višavske terijerke, je ostalo nekaj metrov materiala, voljo sem nabirala preko zime, kompost se je naredil sam. Samo začeti je bilo treba. 

 

Ker je zagnana vrtoljubka tudi moja mama, sva se za nakup semenskega krompirja odločili skupaj. Ena je nabavila zgodnjega, druga pa kifeljčarja. 

Krompirčke sva si z vsem spoštovanjem do njihovih kalčkov razdelili in jih za kalitev dali v kartonske posodice od jajc, kjer so se dobro počutili. Mama jih je posadila na klasičen način v gredo in bo krompir kasneje osipala, mene pa je prevzel francoski način krompirjenja pod slamo.

 

 

Najprej sem se po setvenem koledarju odločila za krompir v košarah. Moj vrt sicer ni tako zelo majhen, je pa škoda vsake gredice, kjer bi lahko pridelala dodatno skledo sladkega graha ali nizkega stročjega fižola, ki ju lahko uporabim tudi za ozimnico.

 
Iz odvečne mreže sem naredila nekaj več kot deset žičnatih košar, na dno dodala kompost s prejšnjega leta, pokrila gomolje z zemljo in nato še s slamo.

Na Pohorju že dolgo nihče nič ne seje, ker lastniki za to primernih njiv ne želijo oddajati ali prodati, saj vneto čakajo, da bodo nekoč postale zazidljive. Ponudnika slame v balah sem našla v oglasih. Ena bala slame me je stala 1,5 evra in za ta denar sem dobila kar precej slame. 

 

V eno od žičnatih mrež sem nasula kup listja in nezrelega komposta in vanj vložila deset kalečih krompirjev na enak način kot v ostale košare. 

 

Na ta način bom spremljala vzgojo krompirja v košarah, ki so imele nekoliko boljše pogoje in v taki, ki je nastala povsem slučajno.

Zgodnji krompir in kifeljčarja sem posadila po setvenem koledarju med 12. in 13. aprilom. 

Kaj bo nastalo?  Krompir zagotovo:)